Avtor: Zara Čotar

Zara Čotar

Uvod

Velika noč je največji krščanski praznik na katerega se verniki spominjajo trpljenja, smrti na križu, vstajenja od mrtvih in s tem odrešenja Jezusa Kristusa.

Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Odrešenika so na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja. Verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter vernikom prinesel upanje za njihovo vstajenje po smrti.

Razprava

Z velikim četrtkom se v katoliški cerkvi začenja sveto tridnevje. Velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni in se določa po luninem koledarju. Ta praznik se v cerkvi praznuje že od 4. stoletja in ima korenine v judovstvu ter starih poganskih navadah. V veliki meri se navezuje na judovsko veliko noč ali pasho. S pasho se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Beseda pomeni obed ali jagnje, ker so Judje obhajali sveti obred z žrtvovanjem jagnjeta. Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa kot osebo, ki se žrtvuje za nas.

V velikonočnem času imajo velik pomen različne tradicije, ki se v veliki meri razlikujejo od države do države. V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjajo Kristusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije, pa tudi začetka njegovega trpljenja. Na ta dan je bil Kristus izdan in v katoliški cerkvi se z njim začne sveto tridnevje kot simbol oznanjevanja Gospodove smrti. Po izročilu je na veliki petek zapovedan strog post, na veliko soboto pa se blagoslovijo oz. >žegnajo< jedila, ki se kasneje zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Sloveniji imajo določeno simboliko: suho meso, simbolizira Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva trnjevo krono, rdeči pirhi pa so kaplje krvi.

Pirhi so pobarvana trdo kuhana ali spihana jajca, ki imajo pomembno tradicijo v Sloveniji. Po vseh naših pokrajinah jih nosijo k blagoslovu že več stoletij. So eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov velike noči in odražajo raznolikost slovenskih pokrajin. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, ponekod na Štajerskem in v Prekmurju pa ramenice ali remenke. V Idriji jajca okrasijo s idrijsko čipko. Pisanke so eden izmed glavnih simbolov Bele krajine. Okrašene so z ornamenti, ustvarjenimi z raztopljenim čebeljim voskom v obliki finih vzorcev. Pirhe v črni in rdeči barvi, so nekoč dekleta posvetila fantom in jim na ta način izkazala ljubezen. Z njimi so povezani tudi nekateri običaji kot je npr. sekanje pirhov. Ta velja za enega od najstarejših velikonočnih tradicij. Na Dolenjskem in Gorenjskem je značilno zabavno tekmovanje v sekanju in zbijanju pirhov. V igri je potrebno s kovanci ciljati pirhe v najmanj meter in pol oddaljeni košari oziroma peharju ali pa s krivo palico ciljati na pirh iz razdalje šestih metrov. Zabavno preizkušnjo predstavlja tudi trkljanje pirhov po grabljah.

Na velikonočno nedeljo so po Sloveniji različne procesije pri katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Velika nedelja je vedno med ljudmi veljala za sveti dan, ko se ni smelo nič delati in ne hoditi zdoma, temveč so lahko odšli šele na velikonočni ponedeljek. Velikonočni ponedeljek je praznik, dan sprostitve, ki je namenjen veselemu druženju, obiskom in izletom. Včasih so se ljudje na ta dan obdarovali s pirhi in pomarančami. Nekdaj je veljalo še, da po veliki noči, ko je zemlja blagoslovljena, otroci zunaj lahko hodijo bosi ne da bi se prehladili.

Povzetek v angleščini

Easter also called Pasha is a Christian holiday celebrating Jesus Christ returning from the dead. For Christians it is the holiest day in the year. Some people who are not Christians celebrate it as a cultural holiday. Holiday is not held on the same date every year. Easter is celebrated on the first Sunday following the first full moon which is on or after March 21st. This means it is celebrated in March or April.

Holy Thursday marks the beginning of Holy Trinity in the Catholic Church. This holiday has been celebrated since the 4th century and has its roots in Judaism. It is largely related to Jewish Easter or Pascha. At Pascha the Jews remember the saving of the Israelites from Egyptian slavery. The word means meal or lamb because the Jews celebrated the holy ritual by sacrificing a lamb. Later the lamb became a symbol for Christ as a person, who is sacrificing for us. According to tradition, a strict fast is commanded on Friday. On Saturday the dishes are blessed and later eaten for Sunday breakfast. In Slovenia, we have a certain symbolism: dried meat symbolizes the body of Christ, horseradish represents nails, bread and other pastries represent a crown of thorns and red eggs are drops of blood.

On Easter Sunday, there are various celebrations around Slovenia where statue of the risen Christ is carried around town. Holy Sunday has always been considered to be such a holy day that nothing was allowed to be done and people only stayed at home. They could finally go out on Easter Monday, which is a day of relaxation, intended for happy socializing, visits and excursions.

Besedilni viri

Easter. 2020. Wikipedija. [25.11; 10:56].<https://en.wikipedia.org/wiki/Easter >

Easter. 2020. Wikipedija. [25.11; 10:56].https://en.wikipedia.org/wiki/Easter

Velika noč. 2018. Dijaski.net. [21.12; 11:13] https://dijaski.net/gradivo/ost_ref_velika_noc_01

Easter.2020. Simple English Wikipedia. [3.12;22:34]. https://simple.wikipedia.org/wiki/Easter#Importance_to_Christians

Velika noč Gospodovega vstajenja. 2019. Katoliška cerkev. [21.4]https://katoliska-cerkev.si/velika-noc-gospodovega-vstajenja-2017

Slikovni viri

BRUMEC, Klemen. 2013. Velika noč: jedila hren šunka pirhi potica. [jpg]. [7.4]https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Velika_no%C4%8D_-_jedila_hren_%C5%A1unka_pirhi_potica.jpg#/media/Slika:Velika_no%C4%8D_-_jedila_hren_%C5%A1unka_pirhi_potica.jpg

The York PROJECT. 2002. A fresco of the resurrection. [jpg].https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Fra_Angelico_019.jpg

SHABICH. 2018. Velikonočni jerbas s pirhi. [jpg]. [31.3].https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bf/Velikonocni_zegen.jpg